»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Tistim ženskam, ki ne znajo biti do konca odkrite o sebi.«

»Čeprav ... nekaj optimizma mojemu junaku ‒ in avtorju ‒ na koncu knjige ostane.«

»Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj.«

»Divji dečki bodo na koncu ogrozili svoj lastni obstoj.«

»Gre za zelo zanimivega avtorja ‒ invalida in istospolno usmerjenega pisatelja v času tretjega rajha, ki ga je nekako uspel preživeti, preden ga je ob koncu vojne med patruljo ustrelila Rdeča armada.«

»roman lahko beremo kot hvalnico mladosti in pričevanje o odraščanju, hvalnico z vsem izkustvom, tako lepim kot krutim, prežeto z neizmerno ljubeznijo in razumevanjem.«

»Z besedami 'konec vojne' se začenjajo štiri enote romana.«